Družba se je na prehodu v 21. stoletje soočila z dejstvom, da so naravni
viri omejeni. V širšem kontekstu govorimo o planetarnih mejah, ki predstavljajo
okvir vrednosti okoljskih spremenljivk, potrebnih za dolgoročno stabilnost
okolja na planetu Zemlji. Vsakršno preseganje okoljskih mejnikov lahko vodi v
tveganje za izrazite okoljske spremembe in posledično ogrožen obstoj človeške
rase.
Soočena z resno grožnjo, sodobna družba v preteklem desetletju sledi
trajnostnemu ali sonaravnemu razvoju, ki ga razdelimo na: 1) okoljsko; 2)
družbeno (socialno) in 3) gospodarsko komponento. A dandanes se sodobna družba
sooča s problemom dvoličnosti, ko na eni strani podpira trajnostni razvoj in financira
zeleni prehod, na drugi strani pa s prekomernim, velikokrat nezakonitim,
izkoriščanjem okolja kuje enormne dobičke. Ko gre za nezakonita dejanja zoper
okolje, govorimo o ekološki kriminaliteti. Neizbežnemu problemu sodobne družbe, ki se z
njenim razvojem nenehno spreminja in žal tudi povečuje.
Izr. prof. dr. Katja Eman bo v okviru predavanja
najprej predstavila definicijo in oblike ekološke kriminalitete, ki jih bo
podrobneje prikazala s posameznimi primeri iz slovenske in tuje prakse.
Izpostavila bo tudi oblike, ki so značilne za Slovenijo.
V drugem delu
predavanja pa bo ekološko kriminaliteto povezala s kriminologijo, družboslovno vedo,
ki išče vzroke in analizira dejavnike, ki privedejo do nastanka oziroma
povzročitve kriminalitete.
Ekološka kriminologija je razmeroma nova kriminološka
veja, katere predmet preučevanja je okolje, deviacije zoper njega, posledice,
ki pri tem nastanejo, še posebej žrtve ekološke kriminalitete in tudi odzivi
družbe na pojave le-te v njihovi neposredni bližini. Pri ekološki kriminaliteti
ne moremo govoriti o klasičnem kriminalnem paru, saj imamo praviloma dve žrtvi
– primarna žrtev je vedno okolje, sekundarna žrtev je zelo pogosto človek. In
ker se velika večina ljudi do okoljskih problemov vede v skladu s sindromom
NIMBY (Not In My Back Yard – Ne na mojem dvorišču), se ekološka kriminologija
sooča z veliko izzivi, pri tem pa je vedno kritična in čisto naravno okolje
varuje kot človekovo pravico, v Sloveniji zagotovljeno celo z Ustavo (72. člen
– Zdravo življenjsko okolje).
