Kadmijevi halkogenidi z različnimi stehiometrijami
(CdSxSeyTez, pri čemer je x + y
+ z = 1) so družina pomembnih, vendar manj znanih spojin, ki so uporabni
na številnih ključnih področjih, pomembnih pri zelenem prehodu: kot
polprevodniki se uporabljajo pri proizvodnji solarnih celic, kar omogoča
proizvodnjo električne energije na obnovljiv način, istočasno pa zmanjšuje
odvisnost od kemije silicija, ki se danes pretežno uporablja v fotovoltaiki.
Mnoge raziskave potrjujejo, da imajo fotovoltaične celice na osnovi kadmijevih
halkogenidov najnižji ogljični odtis in najkrajši čas povračila vložene
energije med vsemi tržno dostopnimi vrstami fotovoltaike. Prav tako se
materiali na osnovi kadmijevih halkogenidov uporabljajo kot antireflektivni
premazi, ki zmanjšujejo potrebo po klimatizaciji na zastekljenih stavbah.
Tovrstna tehnologija, ki se je v preteklosti uporabljala pretežno v krajih z
vročim podnebjem, postaja zaradi klimatskih sprememb vse bolj aktualna tudi v
deželah z zmernim podnebjem.
Tretje področje uporabe tovrstnih materialov, ki
sovpada s cilji zelenega prehoda, je njihova uporaba v svetlečih (LED) diodah,
ki v primerjavi s klasičnimi sijalkami bistveno prispevajo k zmanjšanju porabe
energije za razsvetljavo.
Mehanokemijska sinteza je metoda sinteze materialov,
pri kateri se kemijske reakcije sprožijo in potekajo z mehanskim delovanjem –
najpogosteje z mletjem, drobljenjem ali trenjem trdnih snovi. Gre za pomembno
vejo zelene kemije, saj omogoča potek reakcij brez uporabe topil oziroma z
njihovo minimalno uporabo. Po obisku mednarodne konference NANOMACH 2025 bo
predavatelj predstavil kratek pregled stanja na obravnavanem področju in
rezultate lastnih raziskav mehanokemijskih sintez kadmijevih halkogenidov, ki so
bile predstavljene na omenjeni konferenci.